Distanca, skrb, rutina, pomoč

01.04.2020

"Mislim, da sem videla že več kot dovolj," je rekla Sara in ugasnila televizijo, avtomatično segla po pametnem telefonu, a ga je takoj spet odložila in celo vstala, da bi ga shranila nekam, kjer ne bi bil na dosegu roke. Stefan je sedel na kavču in bolščal v zaslon, na katerem so še pred nekaj trenutki poročali o korona virusu.

V Zagrebu je bil potres, odlomila se je konica zvonika tamkajšnje katedrale in treščila ob tla. Petnajstletno dekle je v smrtni nevarnosti, porodnice so se morale z novorojenčki iz porodnišnice zateči na ulico. Prebivalci blokovskih naselij so kljub omejitvi gibanja zapustili hiše in se oskrbeli z najnujnejšim.

Odprte oči, odprta ušesa

To je bil že drugi teden, ko naj bi Dunajčani ostali doma in se izogibali družabnim stikom. Dunajski župan je v televizijskem studiu sedel dva metra od moderatorja, prav tako si nista stisnila roke v pozdrav. Policijske patrulje so prečesavale mesto in se z utripajočimi lučmi in glasbo iz zvočnikov zahvaljevale prebivalcem, da upoštevajo uradna navodila. Nekateri pa se teh navodil niso držali, zaradi česar so jih kaznovali. Lipicanci so se sprehajali po parku Burggarten, ki je bil zaklenjen za javnost kot tudi vsi drugi državni parki v Avstriji. Mestni parki so bili na Dunaju še odprti, le otroška igrišča so samevala. Mesto so vsepovsod krasile rože in cvetoči grmi. Pomladne cvetice so poganjale iz tal, ker je bilo toplo kot poleti. Nato pa se je z ledeno mrzlim zrakom s severa vrnila zima.

Nato so na Dunaju umrle prve žrtve. Rečeno je bilo, da so ogroženi predvsem ljudje, starejši od 65 let, in osebe s predhodnimi obolenji. Saro in Stefana, ki sta bila stara nekaj več kot trideset let, je zato še posebej zanimalo, koliko so bili dejansko stari ljudje, ki so umrli zaradi korona virusa, in ali so imeli kronična obolenja ali ne. Bolezen je še precej neraziskana, pravijo tudi strokovnjaki, ki se gotovo spoznajo. Ni izključeno, da bi lahko bil virus smrtonosen tudi za njiju.

Rutina v času negotovosti

Bar, v katerem je delal Stefan do prejšnjega tedna, je bil zaprt, grozila mu je odpoved. Ni bilo še dorečeno, ali bo njegova nadrejena izkoristila možnost dela za skrajšani delovni čas, ki jo ponuja vlada. Sara je delala od doma. Sprva je bilo vse kot običajno. Računalnik na mizi v dnevni sobi, poleg njega zvezek in dokumenti. Stefan je gledal televizijo in se v času, ko je Sara delala, umaknil v spalnico. Odšel je po nakupih, z rokavicami za enkratno uporabo na rokah in šalom čez usta. Kuhal je. Vsak dan je naredil nekaj sklec ali pa je imel vsaj najboljši namen, da jih bo naredil. Dolgo je poležaval v kopalni kadi. Od časa do časa je stopil do dnevne sobe, da bi pogledal, kako je Sara, in malo poklepetal z njo. Takšen je bil njun vsakdan že več kot en teden. Šalila sta se, da živita kot hrčka v kletki.

"Grem malo na svež zrak," je rekla Sara. "En krog s kolesom. Prideš še ti?" "Premrzlo je." Stefan je legel na kavč in si glavo podprl z blazino. "Danes sem hotel še sešiti masko. Našel sem zelo jasna navodila. Samo še košček žice moram nekje najti." "Zakaj?" "Da se bo maska prilegala nosu." "Kaj pa je s temi majhnimi plastificiranimi žičkami za zapiranje vrečk za zamrzovanje hrane, ki jih nikdar ne uporabljava? Bi bile vsaj enkrat koristne." "Res je, to bi moralo delovati. Povej mi, boš danes še delala?" "Ne, za danes sem zaključila." Sara je vstala od mize in legla k Stefanu na kavč.

"Pa saj to ne more biti res, kajne?" je rekla Sara, potem ko sta nekaj časa molčala.

"Ja, res je noro vse skupaj," ji je pritrdil Stefan.

"Dogajajo se absurdne stvari. Da vlada priseže z maskami na obrazih! Celotna slovaška vlada jih je nosila in tamkajšnja predsednica je barvo svoje zaščitne maske celo uskladila z obleko!"

Stefan je zmajal z glavo in po tem, ko sta bila spet nekaj časa tiho, je dejal: "Pa tiste mamice v Zagrebu mi ne gredo iz glave. Kot da ni že dovolj, da rodiš v takšnih časih, potem pa moraš z novorojenčkom še na cesto zaradi potresa."

"Kako to sploh lahko predelamo, kaj praviš?" je vprašala Sara.

"Pojma nimam," je rekel Stefan, "prenesemo, ker pač moramo."

"Ves svet je v razsulu. Midva pa imava srečo, da imava vse, kar potrebujeva. Toplo stanovanje, hrano."

"Pa zdrava sva … in imava drug drugega."

"Ja, res je, imava drug drugega." Sara je pomislila. "Še pred dvema tednoma sploh nisem bila tako hvaležna za vse to, kot sem danes. Se spomniš, kako sem se jezila, ker si tako pozno hodil iz službe?"

 "Ja, tako hitro se lahko vse spremeni … Naš lokal je bil nabito poln, pivo je teklo v potokih. Česa takšnega si danes sploh ne moreš več zamisliti." Stefan se je odkašljal. "Žal še vedno nisem prepričan, da se zadnji večer v službi nisem česa nalezel." "Ampak saj sta minila že dva tedna. Nisi se nalezel. Zdrav si. Samo malo preveč kadiš." Poljubila ga je na lice in vstala. "Zdaj pa res grem." "Pridem s teboj. Na poti se lahko še ustaviva pri gospe Nepomuk in jo vprašava, ali kaj potrebuje." "Dobra ideja."

Brez dotikov

Sara in Stefan sta se oblekla, odšla po stopnicah dol do prvega nadstropja in pozvonila pri gospe Nepomuk. Gospa Nepomuk je imela že več kot osemdeset let, težko je hodila in običajno je trajalo celo večnost, da je iz sobe prišla do vhodnih vrat. Sara in Stefan sta prisluhnila. Zaslišala sta njene drsajoče korake in že kar pričakovala, da bo vprašala: "Kdo je?"

A danes nista zaslišala vprašanja, temveč le žvenket ključev, s katerimi je gospa Nepomuk tako glasno rožljala pri odklepanju vrat, da sta se morala spogledati. Ko je gospa le odprla vrata, sta videla, da je vsa zabuhla v obraz, oči pa ima objokane. "Kaj se je zgodilo?" Stefan je zadržal Saro, ki je iz navade stopila korak naprej in že iztegnila roko, da bi potolažila gospo. "Moja hčerka," je rekla gospa Nepomuk, se zazrla Sari v oči in zahlipala. Sara je spet nezavedno dvignila roke, da bi sočutno objela gospo Nepomuk in spet jo je moral Stefan zadržati. "Težko je, saj vem." Sara je ogorčeno pogledala Stefana, globoko zajela sapo in povesila roke.

"Gospa Nepomuk, kaj pa se je zgodilo? Povejte. Ampak kar mirno, mirno, saj sva midva tukaj." Gospa Nepomuk je z drobnimi koraki oddrsala po predsobi, Sara in Sefan sta ji sledila na priporočeni razdalji.

V dobrih rokah

Gospa Nepomuk ni sedla v naslanjač, kamor se je običajno udobno namestila, kadar sta prišla na obisk, temveč je odšla do okna in se zazrla dol na Donavski kanal.

"Nimam obstanka, da bi sedla," je prek rame rekla mlademu paru, ki je obstal sredi sobe. "Hčerka je bila testirana. Pozitivna je." Gospa Nepomuk je pomolčala. "Ravnokar sem šele izvedela." Stara gospa je globoko zavzdihnila in zmajala z glavo. "Danes bo sprejeta v bolnico. Jaz pa je ne smem obiskati." Spet je zmajala z glavo. "Moj otrok je v bolnici, jaz pa sem tukaj ujeta in ne morem ničesar storiti." Gospa Nepomuk je planila v jok, bila je tako pretresena, da je izgubila ravnotežje in se omahnila vstran.

Sara in Stefan sta planila k njej, da sta jo prestregla. Podpirala sta jo z leve in desne in jo odvedla do naslanjača. "Žal mi je," je zastokala, "žal mi je. Zdaj pa še vaju spravljam v nevarnost." "Ne skrbite, gospa Nepomuk. Midva bova že. Nič ne skrbite." Stefan je skočil po kozarec vode v kuhinjo, Sara je primaknila stolček, na katerem so sicer počivale noge gospe Nepomuk.

Sara ji je jasno in odločno rekla: "Gospa Nepomuk. Zdravniki bodo pomagali vaši hčerki. V dobrih rokah je. Dovolj postelj je na voljo, tudi za najhujše primere. Pri nas situacija še ni eskalirala. Ker držimo skupaj in si pomagamo." Gospa Nepomuk je prisluhnila in pokimala. "Pa še midva s Stefanom vam bova tudi v prihodnje na razpolago, tako kot doslej. Poskrbela bova za vas. Niste sami."

Gospa Nepomuk je povesila glavo in spet zajokala. "Ko bi se na koncu koncev vsaj vse dobro izšlo. Pa da bi bilo kmalu konec." "Skupaj bomo premagali to krizo," je rekel Stefan s kozarcem vode v rokah, "tako kot je pravkar rekla Sara. In ko bo vse to mimo, bomo šli skupaj z vašo hčerko na sprehod ob Donavskem kanalu, po vaši najljubši poti." "Ja," je rekla gospa Nepomuk, "tako bomo naredili." Olajšano je zavzdihnila, najprej pogledala proti Sari, nato še proti Stefanu in tiho rekla: "Hvala."

Povezave

Informacije mesta Dunaj o korona virusu (v angleščini)
Informacije Mestne občine Ljubljana o korona virusu
Informacije in navodila Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje o korona virusu
Donavski kanal – wien.at-Stadtplan

Risba: Sandra Biskup
Besedilo: Simon Kovacic
Prevod: Amalija Maček