Vodnjak na trgu Brunnenmarkt

22.07.2019

Živim v mestni četrti Brunnenviertel (dobesedno: četrt vodnjakov) v 16. dunajskem okraju, imenovanem Ottakring, ki se na zahodu mesta vzpenja na bližnje griče Wienerwalda. V tej četrti imamo po vodnjaku poimenovano ulico Brunnengasse in istoimenski trg, Brunnenmarkt.

Do nedavnega kljub vsem tem vodnjakom v geografskih imenih nikdar nisem dejansko pomislil na vodnjak.

Če bi sredi trga Brunnenmarkt dejansko stal vpadljiv vodnjak s fontano, koritom in vodo, ki bi škropila naokrog, bi ta trg zagotovo že od nekdaj povezoval z vodnjakom. A vodnjaka ni. Tudi v ulici Brunnengasse ga boste zaman iskali.

Pogovor, ki je spremenil vse

Iskreno povedano mi je bilo tudi vseeno, zakaj se trg Brunnenmarkt imenuje Brunnenmarkt. Prav nič mi ni manjkalo v življenju, ko tega nisem vedel. Vendar pa je moje življenje toliko bolj bogato, odkar to vem, za kar se imam zahvaliti sosedu iz naše hiše, ki mu do najinega pogovora na stopnicah prejšnji teden nisem namenjal posebne pozornosti.

Povedal mi je, da ime "Brunnenmarkt" izhaja iz vodnjaka, ki so ga v bližini naše hiše zgradili okrog leta 1780. Šlo naj bi za okrasni vodnjak z velikim koritom. Wolfgang Amadeus Mozart je imel takrat nekaj več kot 30 let, Ludwig van Beethoven pa šele deset.

Sosedski spopad

Ta vodnjak, mi je še povedal sosed, je bil tako imenovani "tekoči vodnjak".

Ko sem zaslišal izraz "tekoči vodnjak," sem najprej pomislil, da je navsezadnje vsak vodnjak tekoči vodnjak, saj iz njega teče voda. Zato sem soseda vprašal, kako je s tem.

"Tekoči vodnjak je nasprotje vlečnega vodnjaka," mi je odvrnil sosed.

"Ne razumem," sem rekel. Zame je vlečni vodnjak veliko korito, v katero teče voda, ki jo nato z vedri zajemamo iz korita.

To sem povedal tudi sosedu, ki mi je energično oporekal: "Ne, ne, povsem napačno, narobe ste razumeli," je ponavljal.

Sam sem bil trdno prepričan, da se moti on in ne jaz, zato sem ga poskušal prepričati, da imam prav. Vendar se ni dal motiti in mi je še naprej razlagal: "Poslušajte vendar! Iz vlečnega vodnjaka sploh ne teče voda! Narobe ste razumeli! Iz vlečnega vodnjaka voda ne teče. Poslušajte me!"

Odvrnil sem: "Saj vas poslušam. A menim, da voda sicer ne teče iz vlečnega vodnjaka, prav gotovo pa teče vanj, torej je tudi neke vrste tekoči vodnjak, iz katerega potem zajemamo vodo. Če sva povsem natančna, je vlečni vodnjak pravzaprav pritekalni, torej še vedno tekoči vodnjak in – in ta "in" želim posebej poudariti – hkrati tudi vlečni vodnjak!"

Sosed: "Ne, pa saj v vlečni vodnjak voda vendar ne priteka, temveč v njem le stoji. Stoji! Iz vlečnega vodnjaka namreč zajemamo podtalnico."

Začudil sem se: "Podtalnico?"

Sosed: "Vlečni vodnjak ima jašek in iz tega jaška nato z vedrom zajemamo vodo!"

10.000-krat! 400-krat!

Končno se je moja predstava o vlečnem vodnjaku razblinila in doumel sem, kaj mi hoče povedati sosed: "Aha, v mislih imate vodnjak z globokim jaškom, v katerega potem vedro spuščamo po vrvi ... na to pa niti pomislil nisem, žal mi je, takšnega vodnjaka na Dunaju še nikdar nisem videl. Takšne vodnjake poznam le z viteških gradov."

"Saj danes na Dunaju res ni skoraj nobenega takšnega vodnjaka, glede tega pa imate prav," je spravljivo rekel sosed: "nekdaj pa je oskrba mesta z vodo temeljila na takšnih vodnjakih. Še v začetku 19. stoletja je bilo na Dunaju 10.000 vlečnih vodnjakov."

"10.000!" sem vzkliknil, "neverjetno!" Z začudenjem sem se mu želel odkupiti za svojo predhodno trmo.

"Glede vodnjaka, po katerem je imenovan trg Brunnenmarkt, pa sem vam hotel povedati še naslednje ...," je nadaljeval sosed: "Posebnost tega vodnjaka je bila, da se je napajal neposredno iz cesarjevega vodovodnega sistema, v katerega je sveža pitna voda pritekala iz Wienerwalda. Samo 400 hiš je imelo na Dunaju tedaj tako kakovostno vodo."

"Samo 400?" sem nejeverno vzkliknil in se še vedno trudil, da bi se s svojim navdušenjem nad njegovim pripovedovanjem nekoliko oddolžil za svojo predhodno nevednost.

Vedro vode, prosim

Ko sem poskusil podoživeti srečo, ki so jo morali občutiti ljudje, ko so v soseski dobili vodnjak s cesarsko vodo, sem se spomnil precej otežujoče okoliščine: "Predstavljajva si, da bi bil tik pred spanjem še žejen, čez dan pa bi si pozabil prinesti vodo v stanovanje. Sredi noči bi se moral peš odpraviti do vodnjaka in nazaj. Na povratku pa bi moral nositi še težko vedro! In to tik pred spanjem!"

Sosed se je zasmejal: "Prvič mislim, da čez dan nikakor ne bi pozabili iti po vodo! Pa tudi če bi: za take primere so obstajali ljudje, ki so si vsakdanji kruh služili s tem, da so drugim prinašali vodo. To so bili tako imenovani vodonosci ali vodonoše, ki so po mestu hodili s sodčki vode, med njimi pa so bile tudi ženske, ki so prav tako prinašale vodo v hiše."

"Pa so ob enajstih ponoči še hodili naokrog z vodo?"

"Predvidevam, ampak z gotovostjo si pa tega ne bi upal trditi. Se bom pozanimal, pa vam sporočim."

Sosed se očitno počuti poklicanega, da razsvetljuje druge, kar dokazuje tudi njegov naslednji predlog.

Časovno popotovanje v pocinkani kadi

"Bi z menoj izvedli nekoliko nor eksperiment?"

"Kaj pa načrtujete?"

"Iz vodnjaka bi si prinesel vodo, tako kot pred dvesto leti. Nabavil sem si že pocinkano kad. Imam pravzaprav dve, še eno za vas, če bi želeli ... Mislim, da pri tej vročini ni ničesar bolj osvežilnega!"

"Kljub navdušenju nad pocinkanimi kadmi in časovnimi popotovanji moram o tem vendarle še malo razmisliti."

"Kar premislite ... mogoče ob kavi na trgu Brunnenmarkt? Vas povabim ... spotoma pa vam lahko še pokažem vodnjak s pitno vodo, iz katerega nameravam prinesti vodo."

Odpravila sva se, si ogledala vodnjak in v enem izmed čudovitih lokalov na trgu Brunnenmarkt pila kavo. Ko se je zvečerilo, sva prešla na pivo, in ko se je povsem stemnilo, sva nazdravila na mojo privolitev, da sodelujem v eksperimentu. Še pred polnočjo sva pri vodnjaku napolnila prvo vedro in odnesla to dragocenost v svoji stanovanji.

 

Zanimive spletne povezave

Trg Brunnenmarkt na zemljevidu mesta Dunaj

Cenovno najbolj ugodno tržnico na Dunaju zaradi pisanega multikulturnega ambienta imenujejo tudi "Orient za prvim vogalom": Brunnenmarkt (v nemščini) – wien.at

Mesto Dunaj upravlja s 1.000 vodnjaki s pitno vodo in 55 okrasnimi vodnjaki: Vodnjaki na Dunaju (v nemščini) – wien.at

Wolfgang Amadeus Mozart (v nemščini) – Wien Geschichte Wiki
Ludwig van Beethoven (v nemščini) – Wien Geschichte Wiki

Oskrba z vodo na Dunaju (v angleščini) – wien.at
Pot dunajske vode (v nemščini) – Multimedijsko popotovanje pitne vode z gora v mesto

Pametne rešitve mesta Dunaj, povezane z vodo:
Dunajski dualni model odvajanja površinskih voda (v angleščini)
Ohranjanje vodnih virov v sklopu projekta CC-Ware (v angleščini)

Risba: Sandra Biskup
Besedilo: Simon Kovacic